Glede na najnovejšo napoved insolventnosti, ki jo je pripravila kreditna zavarovalnica Acredia v sodelovanju z Allianz Trade, se bo število stečajev podjetij po svetu do konca leta 2023 povečalo za 6 odstotkov, v letu 2024 pa naj bi se povečalo še za 10 odstotkov. To pomeni, da naj bi se tri od petih držav do konca prihodnjega leta vrnile na raven pred pandemijo. Posebej ogroženi so gostinstvo, promet, veleprodajni in maloprodajni sektor ter gradbeništvo.
Do konca leta 2024 bodo tri od petih držav dosegle raven pred pandemijo
Za več kot polovico držav se pričakuje, da bo leta 2023 prišlo do velikega dvomestnega povečanja. Med njimi so na primer ZDA (+47 odstotkov), Francija (+36 odstotkov), Nizozemska (+59 odstotkov), Japonska (+35 odstotkov) in Južna Koreja (+41 odstotkov). To pomeni, da bi se morala dinamika insolventnosti v večini industrializiranih držav normalizirati. Za leto 2024 je po vsem svetu napovedano nadaljnje 10-odstotno povečanje plačilne nesposobnosti podjetij, ko naj bi tri od petih držav dosegle raven pred pandemijo, vključno z glavnimi trgi, kot sta ZDA in Nemčija.
"Da bi se število plačilne nesposobnosti stabiliziralo, bi se morala svetovna gospodarska rast podvojiti," pravi Gudrun Meierschitz, članica uprave družbe Acredia. "To pa pred letom 2025 ni realno. Hkrati pričakujemo, da se bodo plačilni roki podaljšali, kar bo v prihodnjih četrtletjih še dodatno spodbudilo dinamiko plačilne nesposobnosti." Sedeminštirideset odstotkov podjetij po vsem svetu čaka na plačilo svojih odprtih terjatev več kot 60 dni. Dodaten dan zamude pri plačilu pomeni v EU vrzel v financiranju v višini skoraj 87 milijard EUR. "Ker se bančna posojila za mala in srednje velika podjetja že tako ali tako omejujejo, se vse bolj izčrpavajo tako imenovana posojila dobaviteljem. Izterjava odprtih terjatev lahko postane velik izziv za podjetja," poudarja Meierschitz.
Zmanjševanje likvidnostnih rezerv in upadanje dobičkonosnosti ogrožata podjetja
Glavni razlog za globalno povečanje števila stečajev podjetij je zmanjšanje dobička podjetij, predvsem zaradi manjšega manevrskega prostora pri oblikovanju cen in manjšega povpraševanja. V drugem četrtletju leta 2023 se je na primer dobiček prvič po letu 2020 opazno zmanjšal v vseh državah (-1,9 odstotka na letni ravni). Kombinacija z vztrajno visokimi stroški pritiska na dobičkonosnost, zaradi česar se lahko likvidnost podjetij hitro poslabša.
Celotno študijo prenesite tukaj: link (pdf)