Evropa je zdaj postavljena pred izziv: Vrzel v primerjavi z ZDA se povečuje

V 25 letih od uvedbe evra se je gospodarska vrzel med ZDA in evroobmočjem skoraj potrojila.

V 25 letih od uvedbe evra se je gospodarska vrzel med ZDA in evroobmočjem skoraj potrojila. Leta 1999, ko je bil uveden euro, je bilo gospodarstvo ZDA po pariteti kupne moči za 11 % večje od gospodarstva euroobmočja, od takrat pa se je ta razlika povečala na 30 %. Tudi po vrednostih na prebivalca so ZDA daleč pred Evropo: leta 2022 je bil realni dohodek povprečnega Američana po pariteti kupne moči za 35 % višji od povprečnega Evropejca - tik pred finančno krizo leta 2008 je bil ta delež še vedno 27 %.

Res je, da so nekatere gonilne sile prevlade ZDA njene strukturne prednosti: nižji stroški državnega financiranja (glede na rast), nižji stroški energije, velika prednost v tehnološkem sektorju in boljše demografske razmere. Zaradi velikega in likvidnega trga državnih obveznic se lahko ameriška vlada iz recesije izkoplje in se izogne negativnim učinkom, medtem ko imajo države euroobmočja veliko manj fiskalnega manevrskega prostora zaradi tveganj neplačila državnih obveznosti in pretvorbe valut. Poleg tega so cene električne energije v ZDA zaradi bogatih zalog zemeljskega plina precej nižje, kar je glede na sedanjo energetsko in geopolitično negotovost še posebej koristno.

Čeprav so ZDA pri nekaterih ključnih surovinah odvisne od tujih dobaviteljev, imajo veliko zalog premoga, bakra, svinca, železa, lesa, boksita in urana, ki so bistveni za prehod na zeleno energijo.

ZDA imajo koristi tudi od tega, da so sedež vodilnih svetovnih tehnoloških podjetij, ki imajo boljši dostop do financiranja v zgodnji fazi razvoja in mednarodnih talentov, ter da so pred večino evropskih držav na področju raziskav in razvoja ter prijavljanja patentov, kar jim daje večjo konkurenčno prednost.

Vendar se Evropa običajno spotika ob lastne vezalke: pretirana regulacija in birokracija upočasnjujeta rast produktivnosti, razdrobljeni kapitalski trgi pa preprečujejo učinkovito financiranje. Predpisi, ki segajo od ukrivljenosti kumaric do najmanjšega premera školjk, ovirajo inovacije in otežujejo poslovanje v euroobmočju v primerjavi z ZDA. Na lestvici Svetovne banke Doing Business so gospodarstva EU boljša od ZDA le pri dveh kazalnikih - oskrbi z električno energijo in čezmejni trgovini - in še to z majhno razliko.

V EU je še posebej težko pridobiti posojilo, kar ovira predvsem zagonska podjetja, podjetja pa se morajo spopadati z različnimi zakoni in davčnimi predpisi v različnih državah. Hkrati so programi gospodarskega razvoja EU preveč zapleteni in razdrobljeni, zaradi česar prihaja do zaostankov (npr. financiranje NGEU), poleg tega pa zasebnemu sektorju ne dajejo spodbude za povečanje investicijske porabe, kot je to primer v ZDA. Politika in nacionalni interesi so preprečili napredek pri oblikovanju unije kapitalskih trgov (CMU), ki bi spodbujala čezmejno delitev tveganja, zmanjšala odvisnost od bančnega financiranja in izboljšala razporejanje kapitala, kar bi posledično vodilo k večji gospodarski rasti.

Na obzorju je (zelena) svetla luč: EU prevzema pionirsko vlogo pri zeleni preobrazbi. Gospodarstva euroobmočja imajo bistveno nižje skupne emisije CO2 in emisije na prebivalca kot ZDA. Poleg tega je EU jasno prevzela vodilno vlogo v trgovini z okolju prijaznim blagom: Samo Nemčija presega ZDA v zelenem izvozu, 19 od 27 gospodarstev EU pa ima primerjalno prednost v trgovini z zelenim blagom. Nasprotno pa ZDA počasi izgubljajo tržni delež, njihova primerjalna prednost na področju zelenih tehnologij pa se je sčasoma zmanjšala.  Ker želi EU pospešiti zeleni prehod in do leta 2050 doseči neto ničelne emisije, bo zeleno gospodarstvo ustvarilo več delovnih mest, ki bodo nadomestila morebitno deindustrializacijo v nazadujočih sektorjih.

Za ponovno vzpostavitev splošne konkurenčne prednosti pred ZDA mora naslednji Evropski parlament nujno odpraviti ovire za večjo rast produktivnosti. Po junijskih volitvah v Evropski parlament je treba med najpomembnejše prednostne naloge uvrstiti: I) zmanjšanje birokracije in pretirane regulacije, ii) nadaljevanje prizadevanj za poglobitev unije kapitalskih trgov, iii) premagovanje težav, ki ovirajo hitro in pravočasno črpanje sredstev EU, in iv) nadaljevanje okrepljene evropske industrijske politike, da se prepreči tekma med državami EU glede subvencij.

 

Celotno študijo lahko najdete tukaj: Prenesi

07. februar 2024